Po treh dnevih preživetih v dvoranah med računalniškimi zasloni in roboti je čas za kratko poročilo o celotnem prvenstvu.
Vtisi o deželi
Hrana in prijaznost ljudi neverjetni, za zgled. Mesto je mešanica sodobnega in še kolonialnega. Elektro infrastruktura vsaj nevarna (iz enega vozlišča na drogu gre na desetine kablov po zraku, še toliko pa do tal po ceveh). V tem času je nekako konec deževne dobe, kar pomeni da je precej oblakov (prevladujejo), občasno malo dežuje, temperature pa so tam okoli 30°C, vlažnost pa med 80 in 100%. Žal so bili v času našega bivanja v Panami resni nemiri (demonstracije) s solzilcem, uličnimi spopadi med policijo, vojsko in demonstranti, s streljanjem… Posledično smo imeli spremstvo do zob oboroženih pripadnikov specialne policije in vojske. Ogled mesta in okolice je bil v resnici vse prej kot varen. Škoda.
Tekmovalni del ocenjujem kot mešanico med zelo uspešnim in zadovoljivim. V kategoriji Robo Mission smo v enem letu z zadnjega dela razpredelnice premaknili v prvo polovico (brez faktorja sreče, prej s kančkom smole). Mi smo sodelovali šele drugič, medtem ko nekatere reprezentance sodelujejo že 20 let (od začetka). Lahko samo pohvalim dekleti Taro in Lano Radočaj Novosel.
Fanta, Tilen Gril in Gašper Gosar Kočevar, sta bila na tekmovanju prvič. Dobila sta nekaj nizov v robotskem namiznem tenisu, celih tekem pa za enkrat ne. Tu je še veliko možnosti za učenje in izboljšave. Svoj nastop sta končala v skupinskem delu.
Goran Ilić
